Vim

Vim je zmogljivi urejevalnik besedil na osnovi ukazne vrstice, ki je nadgradil funkcionalnosti starega urejevalnika Unix Vi. Je eden najbolj priljubljenih in najpogosteje uporabljenih urejevalnikov besedil med administratorji sistemov in programerji. Kot namiguje ime, VIM pomeni "vi improved" (izboljšan vi), saj gre za napredno različico privzetega urejevalnika besedil Linux. Vim podpira samodejne ukaze, vnos digrafov (uporabno v programiranju), deljene in sejne zaslone, zavihke in označevanje ter ne vsebuje grafičnega uporabniškega vmesnika (GUI). Inicializirate ga lahko samo tako, da ga zaženete ročno iz ukazne vrstice. Vmesnik ni prijazen uporabniku in nekateri ukazi niso intuitivni.

Urejevalnik Vim v okolju Linux se lahko namesti z uporabo privzetega urejevalnika paketa, kot je prikazano spodaj:

$ sudo apt install vim-enhanced [On Debian, Ubuntu and Mint]
$ sudo dnf install vim-enhanced  [On RHEL, CentOS and Fedora]
$ sudo pacman -S vim-enhanced   [On Arch Linux and Manjaro]
$ sudo zypper install vim-enhanced  [On OpenSuse]

Vim se lahko uporablja za ustvarjanje, urejanje in shranjevanje dokumentov v ukazni vrstici. Deluje v dveh različnih načinih: - način Command - način Insert. Privzeto se VIM zažene v načinu ukazov:

$ vim (name of the file)

ali

$ vim (full path of the file)

Za urejanje mora biti datoteka Vim v načinu Insert in to lahko dosežete tako, da pritisnete črko "i" na tipkovnici ("I" pomeni Insert). V načinu Insert se prikaže oznaka ---INSERT--- na dnu strani terminala. Ko je urejanje zaključeno, v datoteki Vim zapustite način Insert, tako da pritisnete tipko (esc). S tem se Vim vrne v način Command in dokument se lahko shrani.

Ukazi za urejanje v Vim

Ukazi se lahko izvedejo samo v način Command. Upoštevajte, da je urejevalnik Vim občutljiv na male in velike začetnice. Preverite, razpoložljive možnosti z ukazom:

vim --help

Več informacij preverite na naslednjo povezavo

Premikanje znotraj datoteke

Premikanje znotraj datoteke je možno samo v načinu Command. Privzete tipke za navigacijo so naslednje:

k – premakni kazalnik navzgor,
j – premakni kazalnik navzdol,
h – premakni kazalnik v levo,
l – premakni kazalnik v desno.

Za navigacijo se lahko uporabljajo tudi tipke s puščico na tipkovnici.

Shranjevanje in zapiranje datoteke

V načinu Command se lahko izvede tudi shranjevanje sprememb in zapiranje datoteke:

:wq - shranite datoteko in zaprite.
Shift+zz -  shranite datoteko in prenehajte.
:w - shranite datoteko, vendar jo pustite odprto.
:q - nehajte brez shranjevanja.

Nano

Nano je še eden priljubljeni urejevalnik besedil, ki se tudi uporablja v operacijskih sistemih UNIX. Na voljo je s številnimi dodatnimi funkcionalnostmi, zaradi katerih je zelo zmogljiv in napreden urejevalnik besedil. Podobno kot Vim tudi Nano deluje samo v vmesniku z ukazno vrstico.

Nano je urejevalnik, ki je enostaven za uporabo, tako za nove kot za napredne uporabnike Linux. Njegova uporabnost je nadgrajena, saj nudi kombinacije tipk, ki se lahko prilagodijo po meri.

Nano se lahko namesti v okolje Linux z uporabo privzetega urejevalnika paketa:

$ sudo apt install nano     [On Debian, Ubuntu, and Mint]
$ sudo dnf install nano     [On RHEL, CentOS and Fedora]
$ sudo pacman -S nano       [On Arch Linux and Manjaro]
$ sudo zypper install nano  [On OpenSuse]

Naslednji ukaz preveri uspešno namestitev in prikaže različico:

$ nano --version

Odpiranje in ustvarjanje datotek

Odpiranje obstoječe datoteke ali ustvarjanje nove lahko izvedete tako, da vnesete "nano", nato pa ime datoteke:

$ nano filename

S tem se odpre novo okno Nano za urejanje vsebine. Nna dnu okna je na voljo je seznam osnovnih bližnjic za ukaze, ki se lahko uporabijo v programu Nano. Vsi ukazi imajo predpono ^ ali M. Karet (^) predstavlja tipko Ctrl. Na primer ukaz ^J pomeni isto, kot če bi pritisnili tipki Ctrl in J hkrati. Črka M predstavlja tipko Alt.

Seznam vseh ukazov lahko prikličete tako, da pritisnete Ctrl+g.

Upoštevajte, da so za odpiranje datoteke potrebna dovoljenja za branje datoteke.

Urejanje datotek

Za razliko od Vim je Nano urejevalnik brez načinov – to pomeni, da lahko začnete urejati besedilo takoj, ko odprete datoteko.

Ukaz Ctrl+_ premakne kazalnik v določeno številko vrstice in znaka. V tem primeru se meni na dnu zaslona spremeni in vnesti morate številke v polju “Enter line number, column number:”, nato pa pritisniti tipko Enter.

Najdi in zamenjaj

Določeno besedilo lahko iščete tako, da pritisnete Ctrl+w, vnesete iskalni pojem in pritisnete tipko Enter. Kazalnik se premakne na prvi zadetek in če pritisnete Alt+w, se kazalnik premakne na naslednji zadetek.

Najdi/zamenjaj aktivirate pritiskom na Ctrl+\, da lahko vnesete iskalni pojem in nadomestno besedilo. Nato se urejevalnik premakne na prvi zadetek in vpraša za dovoljenje, da ga zamenja. Ko pritisnete Y ali N, se kazalnik premakne na naslednji zadetek. Če pritisnete A, se zamenjajo vsi zadetki.

Kopiranje, rezanje in lepljenje

Če želite izbrati besedilo, postavite kazalnik na začetek besedila in pritisnite Alt+a. S tem se nastavi oznaka za izbiro (začetek izbire). Če premaknete kazalnik na konec besedila, se izbira označi.

Izbiro lahko prekličete, tako da pritisnete Ctrl+6, ali pa kopirate v odložišče, tako da pritisnete Alt+6. Ctrl+k izreže izbrano besedilo. Celotne vrstice lahko izrežete, tako da premaknete kazalec v želeno vrstico in pritisnete Ctrl+k. Če večkrat pritisnete Ctrl+k lahko izrežete več vrstic. Če želite prilepiti izbiro, premaknite kazalnik na želeno lokacijo in pritisnite Ctrl+u.

Shranjevanje in izhod

Datoteko lahko shranite, tako da pritisnete Ctrl+o. Če datoteka ne obstaja, se bo ustvarila.

Nano zapustite s pritiskom Ctrl+x. Če obstajajo neshranjene spremembe, vas urejevalnik vpraša, ali želite spremembe shraniti.

Upoštevajte, da so za shranjevanje datoteke potrebna dovoljenja za zapisovanje datoteke. Če gre za novo ustvarjeno daototeko, so potrebna dovoljenja za zapisovanje v direktorij.